Kakorkoli obrnem, so ročne svetilke obvezna oprema vsakogar, ki hodi v hribe. Tudi če ima samo naglavno svetilko, so situacije, ko brez ročne svetilke težko karkoli narediš. Pred kratkim sem bila sama v takšni situaciji in sem si morala sneti naglavno svetilko, ker svoje ročne svetilke nisem vzela s seboj. Ko mi je končno uspelo prehoditi tisti del, ki je bil najbolj kritičen pa sem videla, da moram naslednjič nujno imeti s seboj tudi ročne svetilke, ker si tudi z naglavno nisem najbolje znala pomagati, ko sem jo imela v roki.

Izlet je bil zelo lep sicer, le malce dlje je trajal, kot sem mislila. Odpravili smo se, ko je bila še tema, ker smo želeli priti na vrh nekega hriba, preden se začne sončni vzhod, da ga ujamemo. Prišli ravno prav, saj smo imeli le slabih deset minut časa, preden se je začel. S seboj sem imela doma narejeno kavo in čaj, ter neka, prigrizkov. Ko sem si to pripravila, se je sončni zahod počasi začenjal in tako sem spila svoj jutranjo kavo ob najlepšem razgledu. Res je bilo izjemno lepo. Za nazaj na srečo nismo potrebovali ročne svetilke in tudi ne naglavne, tako sem jo lahko pospravila in bolj sproščeno hodila po poti, ki je bila pred mano. Sem pa morala uporabiti pohodniške palice, ker je bil klanec navzdol kar težaven na trenutke. Ko smo se spustili iz vrha malce nižje, se je klanec malce bolj umiril in ni bil tako strm. Pot je postala bolj prijetna in tudi pohodniške palice niso bile nekaj, kar sem nujno morala uporabljati.

Hoja navzgor je trajala skoraj dve uri, medte, ko je hoja navzdol trajala precej manj časa, saj je bila vseeno lažja. Ko smo prišli do avtomobilov, pa sem se končno lahko oddahnila, saj je bil s tem izlet zaključen. Preverila sem le še, ali nimam kakšne ročne svetilke, ki ni moja in se odpravila proti domu. …