Prejšnji teden sem po telefonu govorila z mamo. Potožila mi je, da jo bolijo sklepi na roki. »Nič posebnega, ampak imam čez nekaj dni ravno rojstni dan, pa ne bi rada hodila sedaj k zdravniku«, mi reče.

Ni mi jasno, zakaj bi nekdo čakal, da gre k zdravniku, če ga tako močno bolijo sklepi, kot je govorila. Ker mi ni dalo miru, sem poklicala še sestro, da mi pove, kako je v resnici z mamo. Seveda me njen odgovor ni presenetil. Povedala mi je, da mama že 2 tedna stoka, da jo bolijo sklepi na rokah, da ji roka oteka, in da je občasno roka tako otopela, mrtva, da ji padajo stvari iz rok, ker nič ne čuti. No, to pa niso heci. Skupaj s sestro sva pritisnili na mamo, da je naslednji dan poklicala zdravnika in povedala svojo težavo. Zdravnica jo je po pregledu napotila na natančnejši pregled k specialistu. Reke so jo tako bolele, da je morala jemati protibolečinske tablete. Na pregled je pa morala čakati cel mesec dni. Stanje z levo roko se je malo izboljšalo, leva roka ji je pa še kar zatekala in sklepi so jo še vedno boleli. Ko je končno prišel dan pregleda pri specialistu, z roko še ni bilo nič bolje. Tudi na slikanju in ultrazvoku niso ugotovili, kaj bi lahko bila težava. Priporočali so ji jemanje protibolečinskih tablet še naprej in ponoven pregled spet čez mesec dni.

To se pa vleče že tako dolgo in s sklepi ni še nič bolje. Zdravnica je mami rekla, naj tablete je samo če, jo bo res zelo bolelo, ker jih že zelo dolgo je in si bo z njimi samo uničila želodec. In tako še vedno čaka na nadaljnje preiskave z bolečo roko. Upam, da se ji stanje kmalu izboljša ali pa da vsaj ugotovijo, kaj je s sklepi v njenih rokah.