Nekateri imajo izbrane filme, drugi izbrane igralce, tako si vsak izbere svoj najljubši film. No, jaz nisem nikoli bila te vrste, da bi vedela, kateri film je meni lep in kateri igralci so mi všeč. Ko sem začela delati v novi službi, sem imela šefico, ki je bila obsedena s filmi. Ko je začela govoriti, kako rada ima filme, ki so njej najljubši in je to pripovedovala s takšnim navdušenjem, mi je postalo kar malo nerodno, ker sama nisem bila ljubiteljica filmov in igralcev. Zelo malo sem se spoznala na ta svet, zato sem se skušala umakniti saj tisti dan in komaj čakala, da pridem domov in poskusim ugotoviti, kateri filmi pa so zame tisti dobri in ali sploh imam katera igralca med ljubšimi.

Ko sem to premišljevala, sem bila v bistvu malo presenečena, ker me je to tako zmotilo, da mi je bilo nerodno, ker nisem imela izbranega filma ali igralca. Resnično me to ni zanimalo. Kako naj to razložim svoji nadrejeni, ko pa sem jo videla, kako uživa v filmih. Prepričana sem bila, da me bo imela za nerazgledano. Prav zato ji tega nisem upala priznati.

Ko sem pomislila nase, kaj počnem in kako živim, sem ugotovila, da jaz lahko ure in ure govorim o knjigah, te sem oboževala. Mogoče pa bi le bilo dobro, da se s filmi ne obremenjujem, ampak ji enostavno povem, da imam knjige raje. 

Tako sem drugi dan v službi povedala, da rada berem knjige in da filmov res ne gledam veliko, poznam dobre in znane filme in to je tudi vse. Na koncu je izpadlo prav simpatično, ne vem pa, kako bi se počutila, če bi še naprej lagala, da obožujem filme, ker jih enostavno ne gledam. …