Neprestana bolečina v kolenu me je tako motila, da sem obiskala zdravnika, ki me je dal naprej na slikanje in ugotovljena je bila artroza kolena, kar sem tudi po malem pričakovala. Šla sem naprej na preglede in na koncu sem se odločila za operacijo, na katero me je bilo pošteno strah iti. Ker sem bila že v penziji, časovno nisem bila omejena, tako da mi je bilo čisto vseeno kdaj operacija bo, nisem pa je bila vesela. Bala sem se, da me bo po operaciji tako bolelo, da ne bom mogla zdržati bolečin, a bila je artroza kolena in operacija je bila potrebna.

Dobila sem datum kar hitro, po eni strani sem bila vesela, da bom končno imela manj bolečin, po drugi strani pa najraje na operacijo ne bi šla in naj bo še naprej artroza kolena, ker ne vem, kako bo potem. Bolj kot se je bližal datum operacije, bolj sem bila jaz na trnih. Nisem vedela, ali sem se odločila prav ali ne, vedela sem da je izvid artroza kolena, pri kateri je operacija normalna, lahko pa tudi pustiš in ne greš na operacijo, a jaz sme imela teh bolečin preko glave in ravno zato sem se odločila, da grem na operacijo.

Saj veste, da leta prinesejo vse, tako artroza kolena sploh ni nič čudnega, ko si enkrat star, potem se sprašuješ kako pa so včasih, ali so tudi hodili na operacijo ali so enostavno s tem živeli, bolj kot ne so s tem živeli. Danes se vse hitro spreminja in zdravstvo ti danes lahko še kako pomaga pri vseh boleznih. Tako je prav, da gremo in se pozdravimo, če je le možno, tako je pri meni po eni strani artroza kolena normalna, jaz pa bom vseeno šla na operativni poseg, ker je danes vse drugače in zakaj si ne bi to privoščila. Čakanje na operacijo pa je najbolj zoprna stvar.