Minilo je že kar nekaj časa, odkar je meditacija nazadnje bila vsako jutro na sporedu. Niti se ne spomnim točnega razloga, zakaj sem nehala s tem. Mislim, da mi je v nekem trenutku zmanjkalo časa, potem sem pa odlašala s tem, da bi vsako jutro vstajala ob šestih zjutraj.

Ponovno se pripravljam na to, da bo meditacija vsako jutro prva star, ki jo bom naredila. Sicer bom za to morala vstati vsako jutro ob šestih zjutraj ali pa vsaj ob pol sedmih, ker je to edini način, da bom dovolj umirjena vsaj petnajst minut za to. Nekajkrat sem pokusila, da bi se meditacija naredila tako, da bi vstala samo pol ure prej, pa se je izkazalo, da to nikakor, ni doba ideja, ker nisem niti za pol minute uspela izklopiti misli, ker imam samo dvajset minut, da naredim 15 minut kvalitetnega miselnega procesa. In seveda sem takrat prekinila z vsem, v prepričanju, da bo to trajalo le kakšen teden in da bom vseeno vsaj nekajkrat na teden naredila nekaj. Pa se je žal vse skupaj zavleklo v dva meseca, kjer meditacija ni bila niti en dan prisotna. Morda edino v kakšnem dnevnem sanjarjenju sredi kakšnega neljubega dela.

Dober teden je že, odkar se pripravljam večkrat na dan meditirati vsaj pet minut, da se pripravim na jutranjih petnajst minut. Ugotovila sem namreč, da ko takole padem ven iz discipline, je to edini način, da pridem spet nazaj brez težjih naporov. Na takšen način pa na lahkoten način navadim misli, da se lahko po kakšnih dveh tednih tega z lahkoto vrnejo nazaj, da je meditacija ob šestih zjutraj lahko nekaj čisto običajnega.

Danes je petek in v nedeljo zjutraj bo meditacija ob šestih zjutraj ponovno na vrsti. Izogibam se namreč takšnih sprememb na ponedeljek, ker imam ob ponedeljkih preveč stvari in je takšna sprememba enostavno pretežka takrat. Ker sem pa to že delala, bo pa takšna meditacija prav prijetna na nedeljsko jutro, ko vsi še spijo.